Exo 14 | SloKJV | STEP | Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

Exodus 14

14. Poglavje

1 Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč: 2 „Govori Izraelovim otrokom, da se obrnejo in se utaborijo pred Pi Hahirótom, ^{▼▼[Pi Hahirót: hebr. ustje soteske.]
,} ^b med Migdólom in morjem, nasproti Báal Cefónu. ^{▼▼[Báal Cefón: gospodar severa.]} Pred njim se boste utaborili ob morju. 3 Kajti faraon bo o Izraelovih otrocih rekel: ‚Zapletli so se v deželi, divjina jih je zaprla noter.‘ 4 Jaz pa bom zakrknil faraonovo srce, da bo sledil za njimi in počaščen bom na faraonu in na vsej njegovi vojski, da bodo Egipčani lahko spoznali, da jaz sem Gospod.“ In tako so storili.

5 Egiptovskemu kralju je bilo povedano, da je ljudstvo zbežalo. In srce faraona in njegovih služabnikov je bilo obrnjeno zoper ljudstvo in rekli so: „Zakaj smo storili to, da smo pustili Izraela oditi od služenja nam?“ 6 In pripravil je svoj bojni voz in s seboj vzel svoje ljudstvo. 7 Vzel je šeststo izbranih bojnih voz in vse egiptovske bojne vozove in častnike nad vsakim izmed njih. 8 Gospod je zakrknil srce faraonu, egiptovskemu kralju in ta je zasledoval Izraelove otroke. Izraelovi otroci pa so izšli z vzdignjeno roko. 9 Toda Egipčani ^d so jih zasledovali, vsi faraonovi konji in bojni vozovi in njegovi konjeniki in njegova vojska in jih dohiteli ob morju, utaborjene poleg Pi Hahiróta, pred Báal Cefónom.

10 Ko se je faraon približal, so Izraelovi otroci povzdignili svoje oči in glej, Egipčani so korakali za njimi in bili so boleče prestrašeni in Izraelovi otroci so zavpili h Gospodu. 11 Mojzesu so rekli: „Ali si nas odpeljal proč, da umremo v divjini, ker ni bilo grobov v Egiptu? Zakaj si tako ravnal z nami, da si nas odvedel iz Egipta? 12 Mar ni to beseda, ki smo ti jo povedali v Egiptu, rekoč: ‚Pusti nas pri miru, da lahko služimo Egipčanom?‘ Kajti za nas bi bilo bolje, da služimo Egipčanom, kakor pa, da bi umrli v divjini.“ ^e

13 Mojzes je ljudstvu rekel: „Ne bojte se, mirno stojte in glejte Gospodovo rešitev duš, katero vam bo danes pokazal, kajti Egipčane, ^{▼▼Egipčane…: ali, kakor ste danes videli Egipčane.} katere ste videli danes, jih na veke ne boste več videli. 14 Gospod se bo boril za vas in vi boste ohranili svoj mir.“

15 Gospod je rekel Mojzesu: „Zakaj vpiješ k meni? Govori Izraelovim otrokom, da gredo naprej. 16 Toda ti vzdigni svojo palico in iztegni svojo roko nad morje in ga razdeli in Izraelovi otroci bodo šli po suhih tleh skozi sredo morja. 17 Glej, zakrknil bom srca Egipčanom in oni jim bodo sledili in jaz si bom pridobil čast nad faraonom in nad vso njegovo vojsko, nad njegovimi bojnimi vozovi in nad njegovimi konjeniki. 18 Egipčani bodo vedeli, da jaz sem Gospod, ko sem si pridobil čast nad faraonom, nad njegovimi bojnimi vozovi in nad njegovimi konjeniki.“

19 Božji angel, ki je šel pred Izraelovim taborom, se je odstranil in odšel za njimi, in oblačni steber je odšel izpred njihovih obrazov in stal za njimi. 20 § Prišel je med tabor Egipčanov in tabor Izraela. Njim je bil oblak in tema, toda le-tem je dajal svetlobo ponoči, tako da vso noč eni niso prišli blizu k drugim.

21 Mojzes je svojo roko iztegnil nad morje in Gospod je storil, da je morje vso tisto noč šlo nazaj z močnim vzhodnikom in naredilo morje kopno zemljo in vode so bile razdeljene. ^g 22 In Izraelovi otroci so šli v sredo morja po suhih tleh in vode so jim bile zid na njihovi desnici in na njihovi levici. ^h

23 Egipčani pa so jih zasledovali in šli noter za njimi v sredo morja, celo vsi faraonovi konji, njegovi bojni vozovi in njegovi konjeniki. 24 Pripetilo se je, da je ob jutranji straži Gospod skozi ognjen in oblačen steber pogledal na vojsko Egipčanov in jo prizadel. 25 § Snemal je kolesa njihovim bojnim vozovom, da so ^{▼▼da so…: ali, in jim storil, da so težko šli.} jih težko vozili. Tako da so Egipčani rekli: „Zbežimo pred obličjem Izraela, kajti Gospod se bori zanje zoper Egipčane.“

26 Gospod je rekel Mojzesu: „Svojo roko iztegni nad morje, da lahko vode ponovno pridejo nad Egipčane, nad njihove bojne vozove in nad njihove konjenike.“ 27 § Mojzes je svojo roko iztegnil nad morje in ko se je prikazalo jutro, se je morje vrnilo k svoji moči in Egipčani so bežali proti le-temu; in Gospod je Egipčane porazil ^{▼▼porazil: hebr. otresel.} v sredo morja. 28 Vode so se vrnile in pokrile bojne vozove, konjenike in vso faraonovo vojsko, ki je za njimi prišla v morje. Tam ni ostal niti eden ^k izmed njih. 29 Toda Izraelovi otroci so hodili po suhi zemlji v sredi morja. Vode so jim bile zid na njihovi desnici in na njihovi levici. 30 Tako je Gospod tega dne rešil Izraela iz rok Egipčanov, in Izrael je videl Egipčane mrtve na morski obali. 31 Izrael je videl to veliko delo, ^{▼▼delo…: hebr. roko, ki jo.} ki ga je Gospod storil na Egipčanih, in ljudstvo se je balo Gospoda in verjelo Gospodu in njegovemu služabniku Mojzesu.